Danes pa strokovnjaki pravijo, da postaja strateško orodje, na katerega vplivajo geopolitika, centralne banke in valutna rivalstva velikih sil. Filip Horáček, direktor prodaje pri IBIS InGold pojasnjuje, zakaj se cena zlata ne odziva vedno po pričakovanjih in zakaj se vse več vlagateljev vrača k plemenitim kovinam.

Mnogi vlagatelji domnevajo, da bo cena zlata samodejno poskočila, ko se globalne napetosti povečajo. V resnici je po mnenju Filipa Horáčka ta povezava bolj zapletena. Na ceno ene unče zlata, s katero se trguje v Londonu, vpliva cela veriga dejavnikov – od nafte in obrestnih mer do moči ameriškega dolarja.

»Ko cena nafte naraste, to povzroči rast inflacije. Centralne banke nato zvišajo obrestne mere in vlagatelji preusmerijo denar v obveznice. To krepi ameriški dolar in pritiska na zlato,« pojasnjuje strokovnjak.

Močan dolar je resnično eden najpomembnejših dejavnikov. Zlato in ameriška valuta sta se zgodovinsko gledano gibala v nasprotnih smereh. »Ko se dolar okrepi, zlato običajno oslabi. Ko dolar pade, ima zlato prostor za rast,« pravi Horáček.

Razmere še dodatno zaplete vedenje vlagateljev med večjimi krizami. V času večje negotovosti nekateri vlagatelji kratkoročno prodajajo tudi zlato, pogosto zato, ker potrebujejo likvidnost, želijo unovčiti dobiček ali imajo izgube, ki jih morajo pokriti na drugih trgih. Zato se lahko cena zlata začasno zniža, tudi ko geopolitične napetosti naraščajo.

»Na trgu nikoli ni v igri samo en dejavnik. Gre za mešanico pravil, ki imajo v različnih trenutkih različno težo,« dodaja Horáček.

 

Zlato se spreminja v strateško orodje

Po mnenju strokovnjaka se spreminja tudi sama vloga zlata v svetovnem gospodarstvu. Če je bilo zlato nekoč predvsem zaščita pred inflacijo, ga centralne banke zdaj kupujejo kot strateško sredstvo.

»Zlato ni več le diverzifikator portfelja. Začenja delovati kot valuta in geopolitično orodje,« ugotavlja Horáček.

Povpraševanje po zlatu spodbujajo zlasti centralne banke. Po letu 2022 so pospešile nakupe, analitiki pa pravijo, da gre za enega največjih porastov zanimanja po drugi svetovni vojni. Osnovni razlogi so negotovost v svetovnem gospodarstvu in prizadevanja mnogih držav za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja.

»Vlade in centralne banke danes iščejo sredstvo, ki lahko ohrani zaupanje ne glede na politične ali valutne spremembe. Denar se lahko ustvarja v ogromnih količinah, vendar zlato ostaja naravno omejeno sredstvo,« poudarja Horáček.

Zato številne velike finančne institucije pričakujejo, da bo pomen zlata v prihodnjih letih še naprej naraščal. JPMorgan in Bank of America v svojih napovedih predvidevata, da bi zlato lahko v bližnji prihodnosti preseglo mejo 6.000 dolarjev za unčo. Analitiki poudarjajo nenehne nakupe centralnih bank, naraščajočo zadolženost vlad po vsem svetu in geopolitično negotovost, ki dolgoročno spodbujajo povpraševanje po zlatu.

Vendar pa Horáček meni, da je treba na zlato gledati predvsem kot na dolgoročno naložbo v portfelj in ne kot na hitro naložbo. »Priporočamo vlaganje v zlato vsaj za pet let, idealno pa deset do dvajset let. Takrat resnično pride do izraza kot stabilizator.«

Pri tem igra pomembno vlogo psihologija vlagateljev. »Ko cena zlata naraste, mnogi ljudje kupujejo iz strahu, da ne bi česa zamudili. Ko pade, pa jih nato pogosto zagrabi panika in ga prodajo. Toda prav tukaj pomaga redno vlaganje: iz enačbe izloči čustva in vam omogoča, da postopoma gradite pozicijo, ne da bi poskušali predvideti kratkoročna nihanja na trgu.«

Danes obstajajo možnosti, ki vam omogočajo redne in manjše vložke v zlato, ne da bi potrebovali veliko enkratnega kapitala. To pomeni, da lahko zlato služi kot dolgoročno stabilizacijsko sidro v sodobnem naložbenem portfelju.

 

https://sita.sk/kedy-ma-zlato-tendenciu-rast-a-kedy-jeho-cena-klesa-vysvetluje-expert-na-drahe-kovy/