Nacionalne banke že trinajst let zapored povečujejo svoje zlate rezerve, vendar pa se je dinamika nakupov lani povečala brez primere, in to zlasti v drugi polovici leta, ko so nacionalne banke kupile več kot 862 ton te plemenite kovine. Svoje rezerve so med letom povečale za rekordno količino 1.136 ton zlata.

Neto nakupi so v zadnjem četrtletju znašali 417 ton zlata. Največji kupci so bile banke z nastajajočih trgov, kot sta Turčija in Kitajska. Kitajska centralna banka, ki je imela leta 2019 še približno 1.448 ton te plemenite kovine, je konec lanskega leta napovedala nakup zlata v količini 62 ton. Ima več kot 2.000 ton zlata, kar predstavlja skoraj 40‑odstotno povečanje. Največji nakup v letu 2022 pa je napovedala centralna banka Republike Turčije. Turške uradne zlate rezerve so se povečale za 148 ton in dosegle rekordnih 542 ton. V letu 2022 je zlato kupovala tudi Češka, in sicer je svoje rezerve zlata povečala za 1 tono.

Ni dvoma, da sta lani na trg vplivali precejšnja geopolitična negotovost in težko obvladljiva inflacija. Posledično so številne centralne banke hitro preverile svoje strategije glede rezerv. Zlato jih je najverjetneje prepričalo, ker dolgoročno ohranja vrednost in se dobro obnese v kriznih časih. Dejavniki, ki so vplivali na dogodke v letu 2022, so še vedno prisotni in se bodo v letu 2023 verjetno še okrepili. Zato predvidevamo, da se bo zanimanje za zlato ohranilo.