Slovar
Ali vas zmedejo izrazi, ki se uporabljajo za opis vlaganja in varčevanja? Razložili vam bomo vse zagonetne izraze, morda pa se boste naučili tudi kaj novega.
Unča
Trojanska unča (ozt) (angleško Troy weight ali Troy ounce) je osnovna enota teže na domačem in mednarodnem trgu srebra, zlata, platine in drugih plemenitih kovin ali dragih kamnov. Ime izhaja iz francoskega mesta Troyes, kjer se je z njo prvič tržilo že v srednjem veku. Ena trojanska unča = 1/12 trojanskega funta = 31,1034768 grama; 32,15 trojanskih unč = 1 kilogram.
Zlato
Zlato – Aurum, Au, kemijski element I. B periodnega sistema, število protona 79, relativna atomska masa 196,967, tališče 1063,0 °C, vrelišče 2677 °C, gostota 19.290 kg/m3.
Srebro
Srebro – Argentum, Ag, kemijski element I. B periodnega sistema, število protona 47, relativna atomska masa 107,8682, tališče 960 °C, vrelišče 2212 °C, gostota 10.500 kg/m3.
Naložbeno zlato
Naložbeno zlato je posebna oblika zlata, ki se uporablja kot naložbeno orodje, tako kot vrednostni papirji. To so predvsem zlate palice, ki se ne kupujejo samo zaradi zbiranja, temveč tudi kot naložbe, tj. za deponiranje papirnatega denarja.
Naložbeno srebro
Pod izrazom naložbeno srebro si lahko predstavljamo posebno obliko srebra, ki se uporablja za naložbene namene. To so srebrni kovanci, srebro visoke kakovosti in palice z visoko čistostjo (do 99,9 %) in določeno težo. Njihova umetniška ali zbirateljska cena je zanemarljiva, glavna vrednost pa je sama kovina.
čistost
Čistost (iz "čistega" = čist, nemešan) je numerična navedba sorazmerne vsebnosti teže plemenite kovine v izdelku ali zlitini. Čistost se izraža bodisi tradicionalno s karati ali modernejše s "tisočinsko metodo". Karati temeljijo na opredelitvi, da ima čisto zlato z obsegom 1000 g/kg čistost 24 Kt. En karat ustreza 1/24 teže, čista kovina ima 24 karatov (999,9 tisočinska čistost). Tisočinska metoda je pravzaprav podobna – število (običajno trimestno) določa, koliko je v tisočih delih zlitine čistih kovinskih delcev.
Karat
Karat – enota čistosti (Kt). Današnje najpogostejše zlitine nakita imajo čistost 9 kt (375 g Au/kg), 14 kt (585 g Au/kg) in 18 kt (750 g Au/kg).
Zlati standard
Zlati standard (angl. Gold standard) je zlato pravilo v valutnem sistemu, kjer je standardno gospodarsko merilo zlato. Valuta, ki se uporablja kot enota obračuna, izhaja iz cene zlata. Pri uporabi zlatega standarda je valuta ustvarjena bodisi s kovanci, skovanimi iz natančno določenega zneska zlata, bodisi z bankovci, pri katerih izdajatelj (država) jamči, da bo njihovo vrednost plačal z zlatom. Zlati standard se razume kot načelo valutne pokritosti. V sedanjem glavnem toku gospodarskega učenja se zlati standard šteje za neprimernega, ker je povezan s propadom svetovnega gospodarstva na koncu 30. let 20. stoletja in agregatna raven cen je bolje upravljana z obrestno mero, denarno ponudbo in upravljanjem valutne osnove.
Certifikat
Zlato/srebro ima certifikat o pristnosti in čistosti, vtisnjen neposredno na palici, kar preprečuje zamenjavo kateregakoli certifikata na papirju.
Borzna cena nasproti naložbeni ceni
Isto vlogo kot borzna cena zlata in srebra v dolarjih (USD) imajo pri določitvi prodajne in odkupne cene menjalni tečaji valut. Pri krepitvi krone se lahko zgodi, da medtem ko cena plemenitih kovin v dolarjih narašča, cena v kronah stagnira ali se celo zmanjša. Pri oslabitvi krone pa je razvoj lahko nasproten. Tako lahko pri zniževanju cene zlata, srebra v dolarjih cena v kronah stagnira ali celo raste.