Zakaj zlato ni več le varovalo pred tveganjem, temveč nosilec portfelja

Trenutna rast zlata ni zgolj posledica zaskrbljenosti vlagateljev. Namesto tega odraža sistematične spremembe v svetovni finančni krajini. Centralne banke po vsem svetu še naprej kupujejo zlato v rekordnih količinah, zaupanje v fiat valute postopoma slabi, tradicionalni model naložb 60/40 v delnice in obveznice pa ni več zanesljiva stabilizacijska sila, kot je bil nekoč.

Naraščajoči javni dolg, geopolitična negotovost in vztrajni inflacijski pritiski vse bolj jasno kažejo, da obveznice morda ne bodo vedno izpolnjevale svoje tradicionalne vloge protiuteži nihanjem delniškega trga. Prav zato vse več vlagateljev išče sredstva, ki niso neposredno povezana z denarno politiko ali uspešnostjo tradicionalnih finančnih trgov. Zlato se tako vrača v središče pozornosti kot resnično globalno, zaupanja vredno sredstvo.

 

»Zlato ni več omejeno na dopolnilno vlogo v portfeljih.« — Filip Horáček, direktor prodaje pri IBIS InGold

Kot že dolgo poudarja naš direktor prodaje Filip Horáček, se pravila diverzifikacije spreminjajo, saj se zlato iz kompasa v turbulentnih časih razvija v stabilno sidro portfelja, ki lahko zaščiti premoženje, hkrati pa poveča njegovo vrednost v obdobjih večje negotovosti.

 

Napovedi cene zlata za leto 2026 potrjujejo ta premik

Napovedi večjih investicijskih bank in analitikov za leto 2026 so skladne s to pomembnejšo vlogo zlata:

• Goldman Sachs napoveduje, da bi se cena zlata lahko do konca leta 2026 po osnovnem scenariju povzpela na približno 4 900 ameriških dolarjev za unčo, kar bo posledica nadaljnjih nakupov centralnih bank in pričakovanj o znižanju obrestnih mer s strani FED.
• J.P. Morgan pričakuje nadaljnjo rast, s cenami okoli 5 055 ameriških dolarjev za unčo v zadnjem četrtletju 2026, saj padajoče obrestne mere, pomisleki glede fiskalne vzdržnosti in diverzifikacija vlagateljev skupaj podpirajo plemenite kovine.
• Morgan Stanley pričakuje, da se bodo cene do konca leta 2026 dvignile na približno 4 800 ameriških dolarjev za unčo, hkrati pa poudarja, da bi bila celo počasnejša rast na splošno zelo pozitivna.

Te napovedi kažejo, da zlato še naprej velja za zelo močno sredstvo s potencialom rasti tudi v obdobjih, ko lahko trg doživi kratkoročne korekcije ali nestanovitnost.

 

Priporočila za običajnega vlagatelja

Za običajnega vlagatelja danes velja naslednje:

• zlato ni špekulativno sredstvo, ki bi ga bilo težko dojeti, temveč takšno, ki se odziva na temeljne dejavnike: geopolitično negotovost, visoke primanjkljaje, šibkejši dolar, zaskrbljenost glede inflacije, pa tudi novo ravnovesje moči in spreminjajoči se položaj svetovnih gospodarstev.
• Dolgoročno posedovanje zlata zagotavlja stabilnost in ščiti premoženje, tudi ko tradicionalna sredstva, kot so delnice in obveznice, kažejo večjo nestanovitnost.
• Strokovnjaki pogosto priporočajo, da se del portfelja (na primer 5–10 %) dodeli zlatu, da se izboljša diverzifikacija in zaščiti pred nepričakovanimi tržnimi pretresi. Drugi odkrito govorijo o veliko višjem odstotku (20–40 %).

 

Zakaj leto 2025 ni vrhunec, temveč prehod v novo dobo

Namesto da bi leto 2025 označevalo dokončen konec tako imenovanega »zlatega cikla«, je bolj podobno prehodnemu obdobju, saj vlagatelji vse večkrat ponovno ocenjujejo vlogo realnih sredstev v svojih portfeljih. Namesto tega to leto kaže na premik k novi naložbeni paradigmi, v kateri realna sredstva, kot je zlato, ponovno igrajo ključno vlogo pri zaščiti in rasti premoženja na dolgi rok. Zlato se iz obrobne alternative premika v strateško komponento sodobnega portfelja – in ta preusmeritev izstopa kot eden najbolj izrazitih trendov v današnji naložbeni krajini.