Centralne banke se trudijo spopadati z inflacijo, zlasti z dvigom osnovnih obrestnih mer. Češka republika je ena od prvih držav, ki je dvignila svojo osnovno obrestno mero na 7 %, CNB pa zavira inflacijo s stabilizacijo deviznega poslovanja s krono in z velikimi intervencijami. Če so zelo sproščeni monetarni ukrepi centralnih bank delovali v preteklosti, pa finančni trgi danes trpijo zaradi velikih izgub v vrednosti skoraj vseh sredstev.

Lahko se zaščitimo pred posledicami preteklih sproščenih ukrepov centralnih bank s tradicionalno zaščito, in sicer z investiranjem v fizično zlato. Lahko se zdi, da vrednost zlata ne raste tako hitro, kot bi si želeli, ampak zavarovanja za hišo ni mogoče skleniti, če vam hiša že gori.

Začetki današnje krize segajo v sredino leta 2019. Od takrat je vrednost rumene kovine poskočila za 35 % v evrih, kar je pokrilo stopnjo inflacije v evroobmočju, ki je v treh letih dosegla 14,1 %. Zlato je torej zelo učinkoviti blažilnik pred inflacijo in gospodarsko krizo. Na podlagi več tisoč let izkušenj z zlatom se lahko predvideva, da bo še naprej varovalo naše finance. To se vidi tudi pri nacionalnih valutah, saj je plemenita kovina vredna več kot trenutno močan dolar. Medtem ko je cena zlata v ameriških dolarjih od prve polovice 2019 poskočila za več kot 18 %, je cena zlata v evrih poskočila za 35 %.

Močan dolar, večje zaupanje v ameriško gospodarstvo in dejanja centralnih bank, ki spremljajo inflacijo in moč svojih nacionalnih valut, močno vplivajo na ceno zlata. Ne glede na vse je zelo verjetno, da bomo imeli scenarij močne rasti zlata. Vendar pa se prihodnosti ne da napovedati, prav tako se ne sme podceniti vpliva izrednih dogodkov. Dolgoročna naložbena strategija je najstabilnejša strategija. Samo s časom bomo prišli do pravega odgovora na vprašanje razvoja cene zlata.