Naraščajoča vrednost zlata še naprej poudarja njegovo moč in privlačnost med vlagatelji. Do konca tretjega četrtletja leta 2024 so se cene zlata stabilizirale nad mejo 2.600 ameriških dolarjev. Vendar pa so se zvišali tudi povprečni skupni stroški vzdrževanja (AISC), ki zajemajo vse neposredne stroške rudarjenja, vključno z delom, materiali, energijo, davki in licenčninami zaradi zmanjšane proizvodnje, višjih plačil licenčnin in povečanja kapitalskih izdatkov za vzdrževanje. 

V tretjem četrtletju leta 2024 so se globalni povprečni stroški licenciranja in davki dvignili na 90 ameriških dolarjev za unčo, kar je 5 % več kot v prejšnjem četrtletju in predstavlja 31-odstotni medletni skok. Zvišali so se tudi kapitalski izdatki za vzdrževanje, ki so dosegli 303 ameriških dolarjev na unčo. Čeprav to predstavlja le skromno četrtletno povečanje za približno 3 %, pomeni skupno 50-odstotno povečanje. Stroški AISC trenutno v povprečju znašajo 1.456 ameriških dolarjev za unčo, kar je najvišja vrednost v nizu podatkov Svetovnega sveta za zlato (WGC) (od prvega četrtletja 2010).

 

Kako so povezani naraščajoči stroški in cene zlata?

Naraščajoča cena zlata in vse večji AISC gresta pogosto z roko v roki. To pa zato, ker z naraščanjem cen zlata tudi ruda z nižjo vsebnostjo postane ekonomsko upravičena za rudarjenje, zaradi česar je lažje nadomestiti višje stroške, povezane z bolj zapletenimi postopki pridobivanja. Po drugi strani se povečujejo tudi licenčnine, davki in kapitalski izdatki za vzdrževanje. 

Vendar pa povečanje kapitalskih izdatkov za vzdrževanje odraža tudi naložbe rudarskih podjetij v nadgradnje in razvoj novih projektov, saj se njihovi prihodki in dobički povečujejo.

 

 

Stroški rastejo po vsem svetu, vendar z različnimi stopnjami

V Afriki je AISC dosegel 1.532 ameriških dolarjev za unčo, kar je 4 % več kot četrtletje prej in 14 % več kot leto prej. Ta povečanja so bila v veliki meri posledica zmanjšane proizvodnje (npr. v Gani) in operativnih izzivov, povezanih s prekinitvami v Maliju.

V Oceaniji se je AISC povzpel na 1.464 ameriških dolarjev na unčo predvsem zaradi višjih kapitalskih izdatkov za vzdrževanje in upada proizvodnje na nekaterih lokacijah, kot sta Papua Nova Gvineja in Avstralija. 

Podoben trend je bil opažen v Južni Ameriki, kjer je Svetovni svet za zlato poročal o povečanju AISC na 1.197 ameriških dolarjev za unčo. Temu vzponu so botrovale neugodne podnebne razmere in tekoče projektno delo.

V Severni Ameriki, natančneje v Kanadi in Združenih državah, so stroški rudarjenja ostali stabilni pri 1.508 ameriških dolarjev za unčo, kar odraža le minimalno 2-odstotno medletno povečanje. Medtem ko so nekateri kanadski rudniki poročali o rekordnih donosih, so se zlasti ZDA soočale z višjimi stroški zaradi rude nižje kakovosti.

Na splošno kljub naraščajočim stroškom ostaja 97 % primarne proizvodnje zlata dobičkonosne. Mešani regionalni rezultati in naraščajoči stroški AISC kažejo, da rudarski sektor vstopa v novo fazo, kjer naraščajoče stroške izravnajo skoraj rekordne cene zlata. Ti trendi predstavljajo tako izzive kot nove priložnosti za proizvajalce zlata, ki se morajo prilagoditi dinamično razvijajočim se tržnim razmeram.