Fiat valute v primerjavi s fizičnostjo zlata

V našem prvem članku (Zlato prehiteva evro: svet ima novo rezervno številko dve!) smo izpostavili velik premik v strukturi svetovnih rezerv – zlato je prehitelo evro in postalo drugo najpomembnejše rezervno sredstvo na svetu takoj za ameriškim dolarjem. 

Ta sprememba ni prišla čez noč. Odraža dolgoročne trende – geopolitične napetosti, inflacijske pritiske in naraščajoči svetovni dolg. Zato nadaljujemo to mini serijo. V drugem delu si bomo ogledali ključne razlike med zlatom in tako imenovanimi fiat valutami ter razloge, zakaj se centralne banke vse bolj obračajo k zlatu kot sidru svojih rezerv.

 

Fiat valute: instrumenti zaupanja, ne gotovosti!

Fiat valute (kot so ameriški dolar, evro ali kitajski juan) v celoti temeljijo na zaupanju v svojega izdajatelja, tj. državo ali njeno centralno banko. Niso podprte z nobeno notranjo, materialno vrednostjo. Ko se vlade soočajo z naraščajočim dolgom, fiskalnimi primanjkljaji in geopolitičnim pritiskom, to zaupanje postane krhko. In ko se količina denarja v obtoku poveča brez realne osnove, te valute hitro izgubijo svojo trdnost. 

 

Svetovna količina denarja v obtoku skozi čas

 

Samo poglejte rast obtoka denarja v zadnjih letih – ogromne vsote na novo ustvarjenega denarja brez resnične podpore. Naravna posledica je inflacija, padanje vrednosti valute in izguba kupne moči.

Od konca zlatega standarda leta 1971 je dolar izgubil približno 85 % svoje vrednosti. Evropa se sooča z naraščajočimi inflacijskimi in proračunskimi pritiski. Delež evra v uradnih svetovnih rezervah se počasi zmanjšuje, in sicer na le 16 % leta 2024. Svetovni dolg zdaj znaša več kot 324 bilijonov USD, od tega približno 30 % predstavlja strukturni dolg. To naraščajoče dolžniško breme spodkopava zaupanje v fiat valute in povečuje privlačnost zlata kot »varnega zatočišča«.

 

Zlato je razred zase

Zlato ni sredstvo, zgrajeno na obljubah ali zaupanju v institucije. Za razliko od fiat valut, ki jih lahko centralne banke neomejeno širijo, je ponudba zlata fizično omejena, saj se svetovne zaloge povečajo le za 1,4 % do 2,2 % na leto.

Zlato ni vezano na nobeno državo ali politični sistem in ne nosi tveganja nasprotne stranke. Njegova vrednost ni odvisna od solventnosti države ali institucije.

Je globalno sprejeto, preizkušeno in je ohranilo svojo vrednost skozi vojne, valutne reforme in finančne krize.

Zato centralne banke danes zlata ne vidijo več kot relikta preteklosti, temveč kot sodobno orodje za varovanje monetarne stabilnosti. Zlato je postalo temelj diverzifikacije rezerv – univerzalne, nadnacionalne in neodvisne od političnih ciklov.

 

Zaupanje se spreminja

Po podatkih ECB in revije Financial Times iz leta 2024:

• Zlato zdaj predstavlja 20 % svetovnih deviznih rezerv – s čimer je prehitelo evro, ki je zdrsnil pod 17 %.
• Centralne banke so kupile več kot 1000 ton zlata leta 2024 – tretje rekordno leto zapored.
• Skupne uradne zaloge zlata so se povzpele nad 36.000 ton – najvišja raven od obdobja Bretton Woodsa.
• Danes je vsak peti rezervni dolar podprt z zlatom.

 

Te številke govorijo same zase: zlato ni več alternativa, je vrnitev k gotovosti!

Centralne banke se zavedajo, da so fiat valute v času krize ranljive, zato usmerjajo vedno večji delež svojih rezerv v zlato – sredstvo, ki je preživelo vojne, propad imperijev in valutne reforme.

Zlato si vrača svoj status. Ni samo varno zatočišče, ampak hitro postaja tudi hrbtenica nove rezervne politike. Imeti ga zdaj pomeni imeti prihodnost.

Zato bi morali tudi posamezni vlagatelji fizično zlato upoštevati kot del svojih finančnih temeljev. Ne le zaradi dobička, ampak zaradi stabilnosti – tako kot to počnejo centralne banke danes.