Leta 2023 so centralne banke svojim rezervam dodale 1.037 ton zlata, kar je drugi največji letni krog nakupov doslej. Največji je bil leta 2022. In banke so nepopustljive v svoji odločenosti, da bodo še naprej kupovale kljub naraščajočim cenam zlata.

Po podatkih združenja World Gold Council se je povpraševanje centralnih bank po zlatu v drugem četrtletju letošnjega leta povečalo na 183 ton, kar je 6‑odstotno povečanje na letni ravni. V celotnem prvem polletju so centralne banke odkupile 483 ton, kar je 5 % več kot v enakem obdobju lani. S tem je bil dosežen nov rekord v količini zlata, ki so ga v prvi polovici leta kupile centralne banke.

 

 

Kdo je kupil največ?

Največji kupec je bila Nacionalna banka Poljske (NBP), ki je julija dodala 14,3 tone zlata, kar je največje mesečno povečanje svojih zlatih rezerv od novembra 2023. Poljska je bila zelo aktivna pri nakupih, saj je v zadnjih štirih mesecih kupila skupno 33 ton zlata. Predsednik banke NBP, Adam Glapiński, pravi, da namerava centralna banka zagotoviti, da kovina predstavlja 20 % skupnih rezerv države. Trenutno znaša 14,8 % oziroma 392 ton.

Zlatu se je posvetila tudi centralna banka Uzbekistana, ki je julija odkupila 10 ton zlata. V istem mesecu so se indijske zaloge povečale za 5,4 tone in vsekakor velja omeniti, da ta azijska država letos vsak mesec dosledno dopolnjuje svoje zaloge zlata. Jordanija je kupila 4,3 tone, Turčija dodatnih 3,8 tone, Katar pa je svojim zlatim rezervam dodal 2,3 tone.

Češka narodna banka je kupila 1,6 tone, s čimer so njene skupne rezerve zlata znašale 43 ton. Svoje rezerve vztrajno dopolnjuje že 17 mesecev zapored in je v tem času odkupila 31,2 tone.

 

Zakaj centralne banke kupujejo zlato?

Centralne banke na zlato gledajo kot na zelo dragoceno rezervno sredstvo. V letošnji raziskavi združenja World Gold Council je 81 % centralnih bank izjavilo, da pričakujejo nadaljnje povečanje svetovnih rezerv zlata. Poleg tega je 29 % vprašanih dejalo, da namerava njihova centralna banka v naslednjih dvanajstih mesecih povečati svoje zlate rezerve, kar je najvišja raven v zgodovini raziskave (od leta 2018).

Na odločanje centralnih bankirjev o tem, kako upravljati svoje rezerve, še naprej vplivajo trenutni in prihodnji trendi obrestnih mer. To kot pomemben dejavnik izpostavlja večina bank iz različno razvitih gospodarstev po svetu. Gospodarstva v razvoju pa v svojo strategijo bolj verjetno vključujejo »pomisleke glede inflacije«. Tretji dejavnik so negotove geopolitične razmere, povezane s trenutnimi konflikti v Ukrajini in na območju Gaze ter povečane napetosti med ZDA in Kitajsko.

 

 

Vendar na odločitve o tem, ali kupiti zlato in ali ga imeti v portfelju, ne vplivajo zgolj gospodarske razmere. Specifične lastnosti plemenite kovine prav tako igrajo vlogo v procesu odločanja.

Večina bank se strinja, da je zlato zanje pomembno kot dolgoročni hranilnik vrednosti za njihove rezerve, poleg tega pa se jim zdi pomembna tudi uspešnost zlata v obdobjih krize in njegova učinkovitost pri diverzifikaciji portfelja.

Zanimivo je, da je bila vloga zlata kot dolgoročnega hranilnika vrednosti lani ključna le za 27 % bank v razvitih gospodarstvih, letos pa ga kot pomembnega priznava 83 % bank.

Druge značilnosti, ki jih banke ocenjujejo kot pomembne, vključujejo nizko tveganje, zgodovinsko vlogo zlata in visoko likvidnost zlata.

Najnovejša raziskava združenja World Gold Council kaže, da se centralne banke še vedno zanimajo za zlato. Ne glede na to, ali njihovo pozornost pritegnejo geopolitične napetosti ali makroekonomski dejavniki, kot so inflacija in obrestne mere, je jasno, da se banke soočajo s trendi in dogodki, ki lahko predstavljajo tveganje finančne nestabilnosti za celotno gospodarstvo. Zlato služi kot dolgoročna varovalka in zaščita njihovih rezerv. Tudi zato bo povpraševanje centralnih bank po zlatu verjetno ostalo močno.