Lani so centralne banke kupovale zlato v velikem obsegu. 13 % svojih deviznih rezerv imajo v zlatu
09. 03. 2022Nove in izkušene vlagatelje v zlato verjetno zanima, kaj se je zgodilo s ceno zlata v letu 2021 in kako bodo osnove, ki so bile postavljene lani, vplivale na letošnjo ceno te plemenite kovine. Kot je to običajno, so tudi tokrat številni dejavniki krivi za rasti in padce cene zlata v lanskem letu. V večji meri se je to zgodilo zaradi skrbi glede rekordne inflacije in vse večjega dolga.
Nakupi zlata s strani centralnih bank, ki so v zadnjih nekaj letih povečevale svoje zlate rezerve, so prav tako imeli pomemben vpliv. Lahko se domneva, da pričakujejo finančno krizo, s pomočjo univerzalne valute in ohranjanja vrednosti pa se želijo ubraniti pred njo. Njihovi neto nakupi so v zadnjih letih znašali 13,7 milijona unče, kar je pribl. 426 ton. Nasprotno so v letu 2020 kupile samo 9 milijonov unč. To pomeni, da so lani močno povečale svoje nakupe.
Centralne banke so v prvi polovici leta kupile pribl. 70 % zlata. V zadnjem četrtletju so se nakupi upočasnili, njihov obseg pa je bil najnižji od leta 2010. Glede na vse ostrejše geopolitične razmere skupina MKS Pamp Group pričakuje, da bodo centralne banke znova povečale svoje nakupe in da se bo v prvem četrtletju letošnjega leta pokazalo, ali banke zlato v večji meri uporabljajo za zaščito pred inflacijo.
Zaradi visokih nakupov Indije, Tajske in Brazilije je padel še en rekord
Med večjimi kupci so Indija, Tajska in Brazilija. Prva država je svoje zlate rezerve povečala za okrog 78 ton zlata, kar je največ po letu 2009. Še večji kupec je bila Tajska, ki je lani kupila 90 ton te rumene kovine, njene zlate rezerve pa so se povečale za 60 %. Brazilija je prav tako močno povečala svoje rezerve, prvič po novembru 2012, in sicer za 62,5 tone. Tudi Madžarska je povečala svoje rezerve, Uzbekistan je kupil pol toliko zlata, Kazahstan je svoje rezerve povečal za 15 ton, Singapur je prav tako kupil več, Irska pa je svoje rezerve povečala prvič po letu 2008.
Lani so banke tudi prodajale
Poleg nakupov smo v letu 2021 beležili tudi prodaje. Do večje prodaje je prišlo, ko je šest bank zmanjšalo svoje zlate rezerve. Filipini so se znebili 9 % svojih rezerv, Venezuela, ki okreva po finančni krizi, je prodala okrog 87 ton rumene kovine. Kirgiška republika, Šrilanka, Nemčija in Združeni arabski emirati so prav tako sledili temu trendu, vendar pa je bila njihova prodaja veliko manjša od nakupov zgoraj omenjenih držav. Skupina MKS Pamp Group meni, da se bodo te rezerve zelo verjetno pretvorile v zlate kovance, ki se bodo izdali v naslednjih nekaj mesecih, zlate rezerve pa bodo prodane prebivalcem v obliki spominskih kovancev.
Centralne banke so ob koncu leta 2021 imele 35,5 tisoč ton zlata, kar je pribl. 13 % njihovih skupnih deviznih rezerv.
V negotovih časih naložbeniki, tako javni kot zasebni, posegajo po konservativnejših sredstvih. Če se želite izogniti inflaciji in gospodarski krizi, lahko začnete z vlaganjem v zlato tudi z manjšimi rednimi vplačili.